Zaradi žeblja in podkve

(priredba Jamesa Baldwina)

Legenda spominja, da odločajo …

Kralj Rihard lll. se je pripravljal na bitko svojega življenja. Proti njemu je korakala vojska s Henrikom richmondskim grofom na čelu. Boj naj bi odločil, kdo bo vladal Angliji. Na jutro pred bitko je Rihard poslal slugo, da bi se prepričal, ali je njegov najljubši konj nared.

»Hitro ga podkuj,« je sluga naročil kovaču. »Kralj bi rad jezdil na čelu svojih čet.«

»Počakati boste morali,« je odgovoril kovač. »V zadnjih nekaj dneh sem podkoval celo kraljevo vojsko in zdaj moram nabaviti železo.«

»Ne morem čakati,« je nepotrpežljivo zavpil sluga. »Kraljevi sovražniki so že na pohodu in moramo se spopasti z njimi. Opravi delo s tistim, kar imaš.«

Tako se je kovač sklonil k delu. Iz železne palice je naredil štiri podkve. S kladivom jih je oblikoval po konjskih kopitih. Nato jih je začel pribijati, ko pa je pritrdil tri podkve, je ugotovil, da za četrto nima dovolj žebljev.

»Potrebujem še en žebelj ali dva,« je rekel, »in nekaj časa bo trajalo, da jih skujem.«

»Povedal sem vam, da ne morem čakati,« je nepotrpežljivo rekel sluga. »Zdaj slišim trobente. Ali ne moreš uporabiti kar tistega, kar imaš?«

»Podkev lahko pritrdim, a ne bo tako trdno na mestu kot druge.«

»Ali bo držala?« je vprašal sluga.

»Morala bi,« je odgovoril kovač, »toda prav trdno ne morem biti prepričan.«

»No, potem pa jo že pribij,« je kriknil sluga. »In pohiti, sicer se bo kralj Rihard razjezil na naju oba.«

Vojski sta se spopadli in Rihard je bil sredi bitke.  Jezil je gor in dol po bojišču, spodbujal svoje može in se bojeval s svojimi nasprotniki. »Potisnite naprej! Potisnite naprej!« je vpil in silil svoje vojake proti Henrikovim vrstam. Daleč stran, na drugi strani bojnega polja, je videl, da se nekaj njegovih mož umika. Če bi jih videli drugi, bi se mogoče umaknili tudi oni. Rihard je torej spodbodel svojega konja in odgalopiral proti prekinjeni črti ter klical svojim vojakom, naj se obrnejo in borijo.

Bil je že skoraj na polovici polja, ko je konju odletela ena podkev. Spotaknil se je, padel in Riharda je vrglo na tla. Preden je kralj lahko zgrabil vajeti, se je prestrašena žival dvignila in odgalopirala stran. Rihard se je ozrl okoli sebe. Videl je, da se njegovi vojaki umikajo in da se mu približujejo Henrikovi vojaki.

Zavihtel je meč. »Konja!« je zavpil. »Konja!« Vse kraljestvo dam za konja!«

Toda zanj ni bilo nobenega konja. Njegova vojska se je razbila in vojaki so se trudili, da bi se rešili. Trenutek pozneje so se okoli Riharda zgrnili Henrikovi vojaki in bitka je bila končana.

In vse od takrat govore ljudje:

Zaradi bitke kraljestvo rakom žvižgat je šlo,

Zaradi žeblja podkev se je zgubila,

Zaradi podkve šel je konj,

Zaradi konja bitka,

Zaradi bitke kraljestvo,

in vse to zaradi žeblja za podkev.

Ta znana legenda in pesem temeljita na smrti angleškega kralja Riharda lll., katerega poraz v bitki na Bosworthskem polju leta 1485 je Shakespeare napravil za  nesmrtnega s slavnim izrekom: »Konja! Konja! Vse kraljestvo dam za konja!«

Verjetno so se vam med prebiranjem utrnile misli, morebiti odvrteli filmi iz poklicnega in/ali privatnega življenja. Zgodba je legenda a resnica ostaja enaka.

O zmagovalcih odločajo malenkosti: v poslu, športu, pri izobraževanju, dobrih medsebojnih odnosih, ….

Veliko uspeha!

Zanimivost: 04.02.2013, 13:19; Analiza DNK potrdila, da so našli ostanke kralja Riharda III.