Govor Briana G. Dysona na ameriški univerzi
Nekdanji predsednik uprave največje proizvajalke brezalkoholnih pijač na svetu Brian G. Dyson je pred 15 leti študentom ameriške univerze Georgia Tech namenil le minuto svojega časa, a njegov govor navdušuje še danes. Govor velja za enega najboljših motivacijskih zapisov današnjih dni. Modrosti, ki jih je nanizal prekaljeni poslovnež, so preproste, lahko razumljive in blizu večini ljudi. Preberite, kaj je dejal.
‘Predstavljajte si, da je življenje igra žongliranja. Igrate se s petimi žogicami, ki jih lahko poimenujete delo, družina, zdravje, prijatelji in duša. Vaša naloga je, da imate vseh pet žogic vedno v zraku. Kmalu boste ugotovili, da je delo gumijasta žogica. Če jo spustite, se odbije nazaj. Toda ostale štiri žogice, so steklene. Če izpustite iz rok katero od teh, se lahko nepopravljivo odrgne, okruši ali razbije ali celo zdrobi. Žogice ne bodo nikoli več iste. To morate razumeti in za to pravilno uravnotežiti svoje življenje. Kako torej delovati:
Ne spodkopavajte svoje vrednosti s tem, da se primerjate z drugimi. Vsi smo si različni in vsak izmed nas je na svoj način poseben.
Ne postavljajte si svojih ciljev glede na to, kar imajo drugi za pomembno. Samo vi veste, kaj je najbolje za vas.
Stvari in ljudje, ki so blizu vašemu srcu, ne imejte za samoumevne. Oklenite se jih, kot da gre vaše življenje, kajti bivanje brez njih nima pomena.
Ne dovolite, da vam življenje spolzi med prsti. Ne živite v preteklosti in ne razdajajte se za prihodnost. Živite vsak dan sproti in živeli ter uživali boste vsak dan svojega življenja.
Ne odnehajte, dokler imate še kaj za dati. Nič ni končano, dokler se ne nehate truditi!
Ne bojte se priznati, da niste popolni. Ravno nepopolnost je tisto, kar nas povezuje.
Ne bojte se tveganih potez. Ravno pri soočanju s tveganimi in nevarnimi situacija se pokaže pravi pogum.
Ne tecite čez življenje tako hitro, da boste pozabili, kje ste ali pa celo, kam greste.
Ne pozabite, ljudje imamo radi občutek, da smo cenjeni.
Vedno se učite. Znanje je brez teže. Je zaklad, ki ga z lahkoto nosite naokoli.
Ne trošite časa in besed brez razloga. Življenje ni tekma, ampak potovanje, pri katerem je potrebno uživati v vsakem trenutku.’
A saj veste, nasvete je lahko deliti, še lažje brati, živeti jih, pa je velika umetnost.
Modrosti starca
Srečala sem starca, bolje rečeno modreca. Dovolila sem si postaviti vprašanje. »Dolgo si že na svetu. Kaj te je v vsem tem času najbolj presenečalo pri ljudeh?”
Njegov odgovor se je glasil:
– Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, nato pa si spet želijopostati otroci.
– Izgubijo zdravje zaradi naprezanja po čim večjim zaslužkom, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje.
– Medtem ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti.
– Živijo, kot da ne bodo umrli, in umrejo, kot da niso nikdar živeli…”
Starec me je prijel za roko in nekaj časa sva uživala v tišini, natopa sem ga vprašala: “Kot oče, kateri so tisti življenjski nasveti, za katere bi želel, da se jih naučijo tvoji sinovi?”
Starec je odgovoril z nasmehom:
– Da se naučijo, da nikogar ne morejo prisiliti, da jih ljubi.
– Kar lahko naredijo, je, da pustijo, da so ljubljeni od drugih.
– Da se naučijo, da v življenju ni najpomembneje, kaj imajo, temveč koga imajo.
– Da se naučijo, da se ni dobro primerjati z drugimi.
– Da se naučijo, da ni bogat tisti, ki ima največ, temveč tisti, ki najmanj potrebuje.
– Da se naučijo, da potrebuješ le nekaj sekund, da odpreš globoke rane ljubljene osebe, in da traja nekaj let, da te rane zaceliš.
– Da se naučijo odpuščati.
– Da se naučijo, da dva človeka gledata na isto stvar zelo različno.
– Da se naučijo, da včasih ni dovolj, da jim je oproščeno, oprostiti morajo tudi sami sebi.
Ovire na poti
Pred davnimi časi je kralj na glavno cesto svojega kraljestva dal postaviti velik kamen. Nato se je skril in opazoval, da bi videl, ali bo kdo odstranili ta kamen. Nekateri izmed najbogatejših trgovcev in dvorjanov so prišli po cesti, videli kamen in šli naprej okrog njega. Mnogi izmed njih so se še nesramno pritoževali nad kraljem, ki ne počisti svojih cest. Nihče pa ni niti pomislil, da bi kamen umaknil iz ceste.
Nato je po cesti prišel kmet z veliko košaro zelenjave. Ko se je približal kamnu, je odložil košaro in z velikim naporom odkotalil kamen s ceste. Ko je spet pobral svojo košaro, je na mestu, kjer je prej stal kamen, opazil mošnjiček. Odprl ga je in v njem našel pest zlatnikov in sporočilo, na katerem je kralj zapisal, da je zlato namenjeno tistemu, ki je odstranil kamen s ceste.
Kmet se je tako naučil resnico, ki je mnogi izmed nas ne bomo nikoli razumeli: vsaka ovira v življenju predstavlja priložnost za izboljšanje.
Medved in gozdne živali
Gozdnim živalim je prišlo na uho, da si je medved naredil spisek živali, ki jih bo pobil. Vsi so se prestrašili, čez nekaj časa pa jelen ni več zdržal psihičnega pritiska in je šel medveda vprašat, če je res, kar se govori v gozdu.
“Medo, slišal sem, da si si naredil spisek za pobijanje.”
“Ja!”
“Pa sem jaz na tej listi?”
“Ja!”
Naslednji dan najdejo jelena mrtvega. Po jelenu se okorajži volk.
“Hej medo, slišal sem, da si si naredil spisek za pobijanje.”
“Ja!”
“Pa sem jaz na tej listi?”
“Ja!”
Naslednji dan najdejo mrtvega tudi volka. Zdaj se odloči za obisk pri medvedu zajček.
“Živjo medo! A sem jaz tudi na tvojem spisku?”
“Ja!”
“Pa bi me lahko zradiral z njega?”
“Ja, ni problema!”
Komunikacija je vse!