Vodenje_Motivator

Uspelo mi je, sedaj sem Manager!

Naziv manager žal ne prinese tudi vodstvenih sposobnosti. Vodenje postaja vse kompleksnejše in posledično zahteva od vodij širši nabor managerskih kompetenc za učinkovito uresničevanje vodstvene funkcije.

Izkušeni timski managerji dobro vedo, da zaposleni pri svojem delu mnogokrat ne uporabljajo vseh svojih potencialov. Prepogosto je vzrok v dolgoletnem omejevanju s strani nadrejenih pri čemer izgubljajo vsi: zaposleni, nadrejeni in organizacija.

Kjer, oziroma ko se vodilni kadri zavedo preteklih napak in vsega neizkoriščenega potenciala ter se odločijo omogočiti zaposlenim, da pokažejo vse svoje znanje in veščine, so nemalokrat presenečeni nad:

  • strahom zaposlenih pred vključitvijo v netipične naloge v podjetju,
  • uporabnostjo rešitev, ki jih predlagajo, ko je strah ali celo odpor pred novimi nalogami in pristopi premagan.

Številna podjetja mrzlično iščejo inovativne ideje, rešitve, talente zunaj podjetja in v ta namen porabijo veliko časa in sredstev. Ob tem se žal ne zavedajo, da se vse to v veliki meri že nahaja znotraj organizacije. Pravi vodja zna spodbuditi ter opogumiti ljudi, da pokažejo vse svoje veščine, tudi tiste, katerih se morebiti še sami ne zavedajo. Sposobnost učinkovitega vodenja je zato ključni element prednosti določenih organizacij.

Če ne znamo talentov izvabiti iz zaposlenih, ali to pomeni, da ne obstajajo?

Pravi vodja mora zato začeti pri razumevanju svojega delovanja in vodenja.Najverjetneje pešajo določene vodstvenih veščine, ki bi mu pri tem koristile. Šele nato lahko aktivira svojo sposobnost timskega koordiniranja ter sodelovanja, šele nato prihaja do okolja, ki spodbuja inovativnost in željo po uspehu.

Najnovejše študije dokazujejo, da je pri razvoju vodenja pomembno doseganjeveč ciljev hkrati: mobilizacija obstoječega znanja na različnih nivojih organizacije, vključevanje ljudi, povečanje njihove pripadnosti podjetju, medgeneracijsko sodelovanje, spodbujanje izpeljave nalog do konca, spodbujanje komunikacije ter spreminjanje odpora pred spremembami v pobude in kreativnost.

A kako to doseči?

Umetnost spremembe mišljenja iz »pripraviti ljudi, da nekaj naredijo« v »ljudje si bodo želeli to narediti« se imenuje vodenje.Mnogokrat to pomeni spremembo korporativne kulture ali obrat od avtoritativnih managerskih stilov vodenja. Managerju bi morala uporaba različnih vodstvenih veščin predstavljati izziv, ravno tako tudi neprestano učenje.

Izkušnje pa kažejo, da je najtežje opustiti vzorce, ki smo jih uporabljali dolga leta. Prebiranje knjig je zato le eden od korakov učenja, za resnično spremembo pa je potrebna vaja, vaja, vaja … Priporočljivi so treningi, ki se izvajajo v varnem okolju – v okviru delavnic. Na ta način prihaja tudi do izmenjave različnih mnenj in pogledov, morebitne napake pa ne povzročijo poslovne škode.

Je vredno? 

Postali boste bolj učinkoviti, pri delu boste bolj samozavestni in pod manjšim stresom. Pot k večji učinkovitosti ni vedno najlažja. A tveganje je vredno truda. Nagrade so neverjetne: ne le, da bo delo zaposlenih potekalo bolj usklajeno, vaši zaposleni bodo raje hodili na delo, bili bolj zadovoljni in kljub hitro spreminjajočem in nestabilnem okolju dosegli profesionalno in osebno rast. To pa je predpogoj za osebno srečo.

Se vam splača?

Odgovor poznate le vi!

Želim vam veliko uspeha!

Motivator, Sonja Čeh s.p.

“Viziji mora slediti konkreten podvig. Ni dovolj, da zremo v stopnice pred sabo,

moramo zakorakati po stopnicah.” Vance Havner

 

Kralj Rihard lll. Motovator

Zaradi žeblja in podkve

(priredba Jamesa Baldwina)

Legenda spominja, da odločajo …

Kralj Rihard lll. se je pripravljal na bitko svojega življenja. Proti njemu je korakala vojska s Henrikom richmondskim grofom na čelu. Boj naj bi odločil, kdo bo vladal Angliji. Na jutro pred bitko je Rihard poslal slugo, da bi se prepričal, ali je njegov najljubši konj nared.

»Hitro ga podkuj,« je sluga naročil kovaču. »Kralj bi rad jezdil na čelu svojih čet.«

»Počakati boste morali,« je odgovoril kovač. »V zadnjih nekaj dneh sem podkoval celo kraljevo vojsko in zdaj moram nabaviti železo.«

»Ne morem čakati,« je nepotrpežljivo zavpil sluga. »Kraljevi sovražniki so že na pohodu in moramo se spopasti z njimi. Opravi delo s tistim, kar imaš.«

Tako se je kovač sklonil k delu. Iz železne palice je naredil štiri podkve. S kladivom jih je oblikoval po konjskih kopitih. Nato jih je začel pribijati, ko pa je pritrdil tri podkve, je ugotovil, da za četrto nima dovolj žebljev.

»Potrebujem še en žebelj ali dva,« je rekel, »in nekaj časa bo trajalo, da jih skujem.«

»Povedal sem vam, da ne morem čakati,« je nepotrpežljivo rekel sluga. »Zdaj slišim trobente. Ali ne moreš uporabiti kar tistega, kar imaš?«

»Podkev lahko pritrdim, a ne bo tako trdno na mestu kot druge.«

»Ali bo držala?« je vprašal sluga.

»Morala bi,« je odgovoril kovač, »toda prav trdno ne morem biti prepričan.«

»No, potem pa jo že pribij,« je kriknil sluga. »In pohiti, sicer se bo kralj Rihard razjezil na naju oba.«

Vojski sta se spopadli in Rihard je bil sredi bitke.  Jezil je gor in dol po bojišču, spodbujal svoje može in se bojeval s svojimi nasprotniki. »Potisnite naprej! Potisnite naprej!« je vpil in silil svoje vojake proti Henrikovim vrstam. Daleč stran, na drugi strani bojnega polja, je videl, da se nekaj njegovih mož umika. Če bi jih videli drugi, bi se mogoče umaknili tudi oni. Rihard je torej spodbodel svojega konja in odgalopiral proti prekinjeni črti ter klical svojim vojakom, naj se obrnejo in borijo.

Bil je že skoraj na polovici polja, ko je konju odletela ena podkev. Spotaknil se je, padel in Riharda je vrglo na tla. Preden je kralj lahko zgrabil vajeti, se je prestrašena žival dvignila in odgalopirala stran. Rihard se je ozrl okoli sebe. Videl je, da se njegovi vojaki umikajo in da se mu približujejo Henrikovi vojaki.

Zavihtel je meč. »Konja!« je zavpil. »Konja!« Vse kraljestvo dam za konja!«

Toda zanj ni bilo nobenega konja. Njegova vojska se je razbila in vojaki so se trudili, da bi se rešili. Trenutek pozneje so se okoli Riharda zgrnili Henrikovi vojaki in bitka je bila končana.

In vse od takrat govore ljudje:

Zaradi bitke kraljestvo rakom žvižgat je šlo,

Zaradi žeblja podkev se je zgubila,

Zaradi podkve šel je konj,

Zaradi konja bitka,

Zaradi bitke kraljestvo,

in vse to zaradi žeblja za podkev.

Ta znana legenda in pesem temeljita na smrti angleškega kralja Riharda lll., katerega poraz v bitki na Bosworthskem polju leta 1485 je Shakespeare napravil za  nesmrtnega s slavnim izrekom: »Konja! Konja! Vse kraljestvo dam za konja!«

Verjetno so se vam med prebiranjem utrnile misli, morebiti odvrteli filmi iz poklicnega in/ali privatnega življenja. Zgodba je legenda a resnica ostaja enaka.

O zmagovalcih odločajo malenkosti: v poslu, športu, pri izobraževanju, dobrih medsebojnih odnosih, ….

Veliko uspeha!

Zanimivost: 04.02.2013, 13:19; Analiza DNK potrdila, da so našli ostanke kralja Riharda III. 

 

IQ_ Čustvena-inteligenca_Motivator

Inteligenčni količnik in čustvena inteligenca

Zakaj so nekateri ljudje bolj uspešni kot drugi? Za uspeh niso pomembne le sposobnosti in delavnost, ampak tudi čustvena inteligenca (Emotional quotient EQ ali EI). Pri tem je pomembno razlikovati: inteligenčni količnik (IQ) ni enako čustvena inteligenca (EQ). In kaj je pomembnejše za uspeh?

1 trenerski forum_Motivator 03 2014

1. Slovenski trenerski forum

Si trener ali trenerka mehkih veščin in si želiš spoznati druge trenerje, deliti z njimi izkušnje ter pridobiti nova trenerska znanja?

Motivator sodeluje z izvedbo delavnice: Učinkovita priprava in izvedba treningov za podjetja.” 

Utrinki iz dogodka: 1. slovenski trenerski forum, sobota, 12. 4. 2014 med 9. in 18. uro na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. (Fotografije: Anže Grabeljšek )

Konferenca o razvoju kadrov Motivator

1. KONFERENCA O RAZVOJU KADROV

Sklad je uspešno izvedel 1. KONFERENCO O RAZVOJU KADROV, na kateri smo spregovorili o soodgovornosti podjetij, posameznikov in javnih institucij pri razvoju poklicnih kompetenc in poklicne poti, prenosu znanja znotraj podjetja, mentorstvu ter povezovanju izobraževalne in gospodarske sfere.

Na dogodku je svoje izkušnje, poglede in vizijo združilo več kot 300 udeležencev: strokovnjakov s kadrovskega področja in področja izobraževanja, predstavnikov podjetij, izobraževalnih institucij ter tistih, ki usmerjajo in pripravljajo zakonodajo. Udeleženci so z aktivnim sodelovanjem konferenco sooblikovali in s tem postavili dobre temelje za prihodnja srečanja.

Ključni poudarki so bili naslednji:

  • Soodgovornost – v procesu razvoja kadrov vsak nosi svoj del odgovornosti, tako podjetje, ki spodbuja in omogoča razvoj svojih zaposlenih kot tudi posameznik, ki išče priložnosti, daje pobude in aktivno sodeluje. Ključna vloga državnih institucij je, da spremljajo in zagotovijo več informacij s trga dela (informacije o štipendistih, iskanih poklicih, plačah, posameznikih in vrstah študija v tujini) ter da so te transparentne in javno dostopne.
  • Kadrovska funkcija je ena izmed ključnih funkcij v podjetju in ljudje, ki to funkcijo zasedajo, se morajo tega zavedati ter si izboriti enakovredno mesto z drugimi vodji služb. Prepogosto se najprej varčuje na razvoju zaposlenih, zato morajo kadrovski delavci prevzeti aktivno vlogo, da se investicije v zaposlene ne prekinejo. Izpostavljeno je bilo, da so javne spodbude pri tem pomemben dejavnik, kot primera dobrih praks sta bila omenjena programa Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Vseživljenjska karierna orientacija.
  • Za svoje odločitve so odgovorni posamezniki, ki potrebujejo prave in zadostne informacije, na podlagi katerih lahko sprejmejo premišljeno odločitev. (Na primer: Pri izbiri študija bi posamezniku podatka o stopnji zaposlenosti diplomantov določene smeri ter pričakovana višina plače lahko pomagala pri izboru).
  • Kako izbrati prave mentorje: potrebno je identificirati posameznike, ki imajo potencial za dobrega mentorja in z njimi usmerjeno delati. Mentorji smo pravzaprav vsi. Vendar osebe, ki nimajo mentorskega potenciala, ne bodo nikoli zares dobri mentorji, saj mentoriranci prepoznajo dobrega mentorja in se od njega lahko veliko več naučijo.
  • Mentorstvo poteka na vsakem koraku, začne se doma v družini, v šolah in nadaljuje kasneje v podjetju. Mentorstvo na delovnem mestu je ključno za razvoj potencialov posameznika.

V drugem delu dogodka je sledil strokovno izobraževalni del konference. Odvili sta se zaključni konferenci dveh programov sklada (Praktično usposabljanje z delom in program Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja).

V okviru tematskih predavanj in delavnic so udeleženci pridobili nova znanja in informacije o novem zakonu o štipendiranju, nedenarnem nagrajevanju zaposlenih, o ukrepih za zmanjšanje absentizma, o tem, kako izbrati in vzgojiti naslednike ključnih zaposlenih, mentorstvu in pripravi zahtevkov za sofinanciranje.

Vir: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/konferenca/

 

Sredstva za mikro in mala podjetja_Motivator

500 milijonov evrov za mikro in mala podjetja

Ljubljana, 10. september 2013 – Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik in predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan sta danes podpisala pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa.

Minister mag. Stanko Stepišnik je dejal, da je to pomemben dan za slovensko gospodarstvo, predvsem za mikro, mala in srednje velika podjetja. »S podpisom pogodbe s SID banko je slovenskemu gospodarstvu zagotovljenih 500 milijonov evrov v obliki posojilnega sklada« je poudaril minister in povedal, da bo z ukrepi podprtih najmanj 100 razvojnih projektov podjetij, do konca leta 2016 zagotovljeno financiranje poslovanja najmanj 1000 mikro, malih in srednje velikih podjetij ter ohranjenih predvidoma do 30.000 delovnih mest.

Po besedah mag. Sibila Svilana bodo mikro, mala in srednje velika podjetja kredite iz posojilnega sklada SID banke lahko pridobila za financiranje obratnega kapitala in novih naložb (investicij) ter z njimi povezanega zaposlovanja. Prednost kreditov iz posojilnega sklada je ročnost in dostopnost obrestne mere, ki bodo nižje od tržnih, zato bodo imeli ti krediti status državne pomoči.

Po mnenju mag. Stanka Stepišnika gre za dober ukrep, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju s SID banko dobro premislilo, zato je minister prepričan, da bo pomagal številnim malim in srednjim podjetjem, predvsem pa ohranil delovna mesta.

Več:  WWW.MGRT.GOV.SI

Predstavitve Motivator

Business Speed Networking (BSN)

Zadnji dve leti se tudi v Sloveniji uveljavlja Business Speed Networking (BSN).  

Za razliko od hitrih zmenkov, kje izmed množice novih znancev ožimo izbor na najbolj primerno osebo, si pri BSN širimo mrežo poznanstev in si posledično odpiramo možnosti za nove poslovne priložnosti.

Tovrstna organizirana hitra poslovna srečanja imajo vrsto prednosti in najpomembnejše, posamezniku zagotovijo, da spozna vsaj deset novih ljudi v pol ure, brez da bi moral vsaj nekaj minut nameniti prepoznavanju primernega sogovornika na daljavo in vljudnostnim frazam ob začetku spoznavanja. Vse to je v tem primeru odveč, ljudje se se BSN udeležili z jasnim namenom –  spoznati nove ljudi, s katerimi bi lahko poslovno sodelovali. Vsi imajo torej en sam namen – spodbujanje posla. 

Povsem jasno je, da je nekaj minut premalo za resen začetek skupnega projekta ali posla zato se morajo novi znanci dogovoriti za novo srečanje.

Vir in informacije: http://gazela.dnevnik.si/, 31. 8. 2013, Avtor: Jana Petkovšek Štakul

Več: http://gazela.dnevnik.si/sl/Novice/4805/Business+Speed+Networking%3A+Pravega+lahko+spozna%C5%A1+samo+v+neposrednem+stiku+

Vodenje_Motivator

Pravi vodja bi moral biti zaposlenim trener

Vir / Avtor:  Sabina Lokar, Jana Petkovšek Štakul
10. avgust 2013 (nazadnje spremenjeno: 12:23 14. avgust 2013)

Ni velik strošek to, kar počnemo, pač pa to, česar ne počnemo, pa bi morali. To velja zagotovo tudi za uporabo letnih pogovorov v podjetju, ne glede na to, kako veliko je.

Več: http://zlatanit.dnevnik.si/sl/Novice/651/Pravi+vodja+je+zaposlenim+trener

Vodenje ljudi_Motivator

Vodite ali se zgolj sprehajate?

Kdor vodi brez sledilcev se le sprehaja

Čeprav vsak ne more postati veliki voditelj, pa lahko postane boljši, kot je trenutno in v to sem prepričana. Voditeljske lastnosti je namreč mogoče razviti, če jih povežemo z željo ter pripravljenostjo za izpopolnjevanje.

Še vedno pa opažam, da ljudje razumejo voditeljstvo napačno. Zmožnost osvojitve položaja ni isto kot zmožnost pridobitve sledilcev. Osnovni in najpomembnejši cilj pravih voditeljev pa je pridobivanje sledilcev.

Pravi voditelji so vse življenje sprejemljivi za nove ideje. Ni vedno sprememba hkrati tudi izboljšava, vendar pa brez sprememb ni nikakršnega izboljšanja. Zmožnosti presoje novih idej in sposobnosti razlikovanja sprememb zaradi sprememb od sprememb v prid organizacije pa je kvaliteta, ki loči dobrega voditelja od vodstvenega delavca.

Pobudnikom novih idej pogosto nasprotujejo vsi, ki so dobro delovali v starih razmerah. Naklonjena spremembi je pogosto le peščica posameznikov, medtem ko je upiranje spremembi dokaj pogost pojav v organizacijah. Vsaka sprememba zahteva dodatno učenje, energijo in opustitev starih navad.

Vsekakor je trenutno mnogo udobneje živeti s starimi problemi, kot z novimi rešitvami. A dober vodja ve, da nagnjenost k pasivnosti usodno zavira napredovanje k uspehu posameznika in podjetja v katerem dela.

Fournies v knjigi »Coaching for Improved Work Performance« navaja štiri splošne razloge, zakaj ljudje svojega dela ne opravljajo tako, kot bi morali:

  • ne vedo, kaj bi morali delati
  • ne vedo, kako bi morali delati
  • ne vedo, zakaj bi morali delati
  • preprečujejo jih ovire izven njihovega nadzora

Zdravilo za odpravo omenjenih vzrokov je opis delovnega mesta, ustrezna orodja in vizija, ki jo spremljajo ustrezne komunikacijske veščine. Zavedati se moramo, da bi življenje brez ovir in težav povsem izničilo priložnosti in potenciale. Veščina odpravljanja problemov pa je vselej dobrodošla.

Kot poglavitne predpogoje za učinkovito odpravljanje problemov naj navedem pozitivno naravnanost, pravilno načrtovanje ukrepov in izostrene čutne zaznave. In izurjen voditelj težava zaznava po sledečem zaporedju:

  • preden vidi, začuti (intuicija)
  • začenja iskati in postavljati vprašanja (radovednost)
  • zbira podatke (procesiranje)
  • občutke o odkritjih deli z nekaj zaupnimi kolegi (komunikacija)
  • problem definira v pisni obliki
  • preveri vire (presoje)
  • sprejme odločitev (vodenje)

“Nikoli ni nič tako dobro, da ne bi bilo možno še bolje” ali povedano enostavneje, bolj kot smo izurjeni za vodenje redkeje pride do težav, ki bi se razrasle do velikih razsežnosti.

Vseživljenjsko učenje_Motivator

Trivialni ali netrivialni sistem

Ljudje imajo radi avtomatizem.

Lep primer so avtomati za hrano in pijačo. Spominjam se, da je bila prvotna ponudba zelo omejena. Današnja ponudba je mnogo bolj pestra, vse od raznovrstne pijače do hrane in slaščic. Logična posledica prilagajanja povpraševanju, kjer je boj za konkurenčno prednost hud.

Spremembe na tehničnem področju se odvijajo z vrtoglavo naglico. “Novost”, ki se je pojavila na trgu pred dopustom je sedaj že uveljavljen izdelek. Toda vsaka sprememba posledično pomeni prilagoditev. Prilagoditve pa pomenijo spremembe pri upravljanju, delu, v odločanju, vodenju, motiviranju ….

Kako vaši zaposleni sprejemajo spremembe?

  • So fleksibilni, pasivni, proaktivni  …?
  • Si želijo pridobivati nova znanja?
  • Jim predstavlja izobraževanje dodatno “dolžnost”, ki si jo je zamislil delodajalec ?
  • Se izobražujejo kontinuirano in njihovo delovanje kljub temu ni v skladu z vašimi pričakovanji?

Veliko vodstvenih delavcev bo zatrdilo, da številnim delavcem nudijo izobraževanja vendarle rezultati ne dosegajo pričakovanj. Zakaj ne? Vodstveni delavci pogosto težko ločijo “reakcije avtomatov” od “reakcije ljudi”. 

Trivialni sistem: Vržeš kovanec, dobiš Coca-Colo.

Netrivialni sistem: Pošljemo ljudi na izobraževanje, rezultat ni v skladu s pričakovanji.

Zakaj? Ker so ljudje kompleksni in jih usmerjajo vrednote, potrebujejo voljo in želje za spremembe. Hkrati je pomembna tudi naravnanost. Se sploh želijo razvijati? Se zavedajo, da je uspešen razvoj povezan z opustitvijo določenih utečenih navad. Potreben je premik iz cone udobja.

Kaj je torej še pomembneje kot nuditi izobraževanje zaposlenim? Ugotoviti koga razvijati, na katerih področjih. Optimalna uspešnost je lahko le tedaj kadar so posameznikove vrednote, cilji… v skladu z vrednotami, cilji… podjetja/organizacije.

Nikakor pa ne gre zanemariti  spremljanja ter preverjanje napredovanja pri delu. Nadrejeni se v nasprotnem primeru lahko sreča s spoznanjem, da »output« še zdaleč ne dosega pričakovanega rezultata oziroma je bila naložba v zaposlenega »stava na napačnega konja«.

»Preživijo najmočnejši« Charles Darwin

 Popravek Tom Malloy » Preživijo najspretnejši«