Vodite ali se zgolj sprehajate?

Kdor vodi brez sledilcev se le sprehaja

Čeprav vsak ne more postati veliki voditelj, pa lahko postane boljši, kot je trenutno in v to sem prepričana. Voditeljske lastnosti je namreč mogoče razviti, če jih povežemo z željo ter pripravljenostjo za izpopolnjevanje.

Še vedno pa opažam, da ljudje razumejo voditeljstvo napačno. Zmožnost osvojitve položaja ni isto kot zmožnost pridobitve sledilcev. Osnovni in najpomembnejši cilj pravih voditeljev pa je pridobivanje sledilcev.

Pravi voditelji so vse življenje sprejemljivi za nove ideje. Ni vedno sprememba hkrati tudi izboljšava, vendar pa brez sprememb ni nikakršnega izboljšanja. Zmožnosti presoje novih idej in sposobnosti razlikovanja sprememb zaradi sprememb od sprememb v prid organizacije pa je kvaliteta, ki loči dobrega voditelja od vodstvenega delavca.

Pobudnikom novih idej pogosto nasprotujejo vsi, ki so dobro delovali v starih razmerah. Naklonjena spremembi je pogosto le peščica posameznikov, medtem ko je upiranje spremembi dokaj pogost pojav v organizacijah. Vsaka sprememba zahteva dodatno učenje, energijo in opustitev starih navad.

Vsekakor je trenutno mnogo udobneje živeti s starimi problemi, kot z novimi rešitvami. A dober vodja ve, da nagnjenost k pasivnosti usodno zavira napredovanje k uspehu posameznika in podjetja v katerem dela.

Fournies v knjigi »Coaching for Improved Work Performance« navaja štiri splošne razloge, zakaj ljudje svojega dela ne opravljajo tako, kot bi morali:

• ne vedo, kaj bi morali delati
• ne vedo, kako bi morali delati
• ne vedo, zakaj bi morali delati
• preprečujejo jih ovire izven njihovega nadzora

Zdravilo za odpravo omenjenih vzrokov je opis delovnega mesta, ustrezna orodja in vizija, ki jo spremljajo ustrezne komunikacijske veščine. Zavedati se moramo, da bi življenje brez ovir in težav povsem izničilo priložnosti in potenciale. Veščina odpravljanja problemov pa je vselej dobrodošla.

Kot poglavitne predpogoje za učinkovito odpravljanje problemov naj navedem pozitivno naravnanost, pravilno načrtovanje ukrepov in izostrene čutne zaznave. In izurjen voditelj težava zaznava po sledečem zaporedju:

• preden vidi, začuti (intuicija)
• začenja iskati in postavljati vprašanja (radovednost)
• zbira podatke (procesiranje)
• občutke o odkritjih deli z nekaj zaupnimi kolegi (komunikacija)
• problem definira v pisni obliki
• preveri vire (presoje)
• sprejme odločitev (vodenje)

“Nikoli ni nič tako dobro, da ne bi bilo možno še bolje” ali povedano enostavneje, bolj kot smo izurjeni za vodenje redkeje pride do težav, ki bi se razrasle do velikih razsežnosti.